DESCRIPTION:
Artist: Smayo ( http://www.facebook.com/Smay0 )
Nika Čuk (http://www.facebook.com/NikaCuk )
Text: Smayo & Nika

Režija: Uroš Gracar (http://www.facebook.com/uros.gracar2 )
(http://www.urosgracar.com )
D.O.P: Uroš Gracar
Montaža: Uroš Gracar
Asistent Režije: Julijan Valerij ( http://www.facebook.com/julchv )
Igralci: Daša Cupevski (http://www.facebook.com/dasa.cupevski.1 )
Aljaž Schmuck
Učenci razreda G4a Šolskega Centra Novo Mesto

Posebna zahvala:
Šolski center Novo mesto (srednja gradbena in lesarska šola),
Ravnateljica ŠCNM Biljana Bahat Vovk,
Učenci razreda G4a
Gostišče Vovko (Rok Vovko s.p.)
Matej Zagorc

****TEXT****

naj počiva v miru tista punca iz razreda,
za katero so govoril da jo čist usak podera,
vsak dan sporočila .. žaljiva vsebina,
grafiti na fasadi, v zadregi vsa družina,
ni znala se spopadat, pritiskom je podlegla,
pojedla škatlo je tablet in še zadnjič se ulegla,
vsak k hrbet ji je obrnu, zdej čez njega gleda,
krivda in opravčila bleda zdej se usak zaveda,
ja.. besede majo moč, in ja.. besede so nevarne,
veš, prazna je pomoč, če besede so zlagane,
zdej vsak je njen prjatu, vsi odenkrat so svetniki,
"R.I.P. & MISS YOU" - fotoshop na vsaki fakin' sliki,
prej so risal ji na obrz, jebal jo vs čs,
zdej sprašuje se vsak - "fak kva če bil bi jst?"
takim odgovarjam - misl predn usta odpreš,
postav pred ogledal se, a se loh mirno zazreš?

Refren:
Brez vesti, ljudje so hrbet obrnili,
iskal so uteho, a so jih zavrnili,
ni več besed, ki bi dušo obudile,
krivda je na ljudeh, za grenke solze v očeh

naj počiva v miru tudi on, k odrešla ga je krogla
lica okrogla, majca teže skrit ni mogla,
so metal mu hrano, se posmehovali so za hrbtom,
a noben ne ve, da našu mamo je v sobi mrtvo,
in da od takrat, več ne mor zaspat trezn,
debelost pr nemu ni izbira, ampak je bolezn,
travme iz otroštva so pustile brazgotine,
k se večajo vsakič ko mu kdo hrano u faco rine,
pa zarine glavo med dlani in si reče "ni me",
v upanju da bolečina vsaj začasno mine,
da naj zgine vsaka sled k vrača mu spomine,
kljuka se počasi spušča, vrata se odpirajo,
snop luči zajame temne oči k zdej prodirajo,
globko vanj, ne ni izhoda iz teh temnih sanj,
"veš mali, vem kako boli ko ostaneš sam",
a en stavk podpore ne nadomesti na tone travm..

Refren:
Brez vesti, ljudje so hrbet obrnili,
iskal so uteho, a so jih zavrnili,
ni več besed, ki bi dušo obudile,
krivda je na ljudeh, za grenke solze v očeh

naj se neha posmehovanju sivmu starcu,
izmaličen ma obraz, pa se težko izogne udarcu,
ker tepe ga mladina, ga označl so z grdobo,
a noben ne pomne da je tak za njihovo svobodo,
za njih nabiral je udarce, brazgotine vojne,
glumijo junake, a to v bistvu on je..
dons mamo vse, sam zahvalnosti očitno ne,
nej se opravičm, v imenu generacije,
sram me je da nismo to, za kar padal ste,
lahka zemla, težki časi, prav obraz zdej kaže se,
in ne sodte mi preteklosti,tm vec ne živim,
sodte po dejanjih za prihodnost za katero se borim,
ne bom reku da mi sodi lahko samo bog,
k delu sm krivice tud nekomu k med nami hod!
in sit sm praznih besed še bolj praznih ljudi,
tok ste glasni a sam moje misli so glasnej k vi!

Refren:
Brez vesti, ljudje so hrbet obrnili,
iskal so uteho, a so jih zavrnili,
ni več besed, ki bi dušo obudile,
krivda je na ljudeh, za grenke solze v očeh

*rate*comment*share*SUBSCRIBE*dowhateveryoufeellikedoing* ;)